Kaj je Borza in kako deluje?
Borza je skupnost gospodarskih odnosov in instrumentov, namenjenih izdaji in obtoku vrednostnih papirjev. Preprosto povedano, borza združuje tiste, ki imajo prosta sredstva, in tiste, ki jih potrebujejo.
Kratka zgodovina borze
V obdobju med 15-16 stoletjem so države spoznale, da ena zakladnica ni dovolj za vse državne potrebe. Tako so se pojavili prvi vrednostni papirji - posamezne države. Postavljeni znotraj države in v tujini.
Sčasoma so se začele pojavljati nedržavne trgovalne platforme, kjer so potekale menjave, nakupi, prodaje in druge operacije z vrednostnimi papirji. Zdaj ima vsaka država na svetu s tržnim gospodarstvom borze – organiziran trg za trgovanje z vrednostnimi papirji: delnice, obveznice itd. Borze so lahko javne, neprofitne, odprte ali zaprte delniške družbe.
Borzni trg je danes segment celotne kapitalizacije, ki vpliva na oblikovanje svetovnega gospodarstva.
Zakaj je potrebna borza?
Ključna naloga borze je zagotoviti transakcijo med vlagateljem in izdajateljem.
Mlado podjetje za primer proizvaja izdelke, po katerih obstaja povpraševanje, vendar ker podjetje nima dovolj sredstev za promocijo svojih izdelkov poišče vlagatelja, ki mu v zameno ponudi dobiček po povečanju obsega prodaje in vrednosti podjetja. Glavni dejavnik pri sklepanju posla je zaupanje, da bo podjetje zares cvetelo in povečalo dobiček.
Glavne priložnosti borznim udeležencev:
- razvoj gospodarskih družb z vključevanjem novih vlagateljev
- vstop gospodarskih organizacij na novo raven razvoja in donosnosti zaradi izdaje vrednostnih papirjev v obtok
- ustvarjanje dobička pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev
- prejem dividend (dohodka, ki je predmet delitve) od kupljenih delnic na trgu
Delniški segmenti
Delniški trg je ogromen, opravlja številne funkcije in vključuje veliko udeležencev. Zato je potrebno delniški trg razdeliti na različne segmente:
- začetni ali primarni trg. Glavni akterji so veliki vlagatelji, ki iščejo in analizirajo obetavne startup podjetja. Tukaj imajo potem mlada podjetja možnost prodajajo svojih vrednostnih papirjev (IPO).
- trgovalni ali sekundarni trg. Podjetja, ki so že izdala delnice, v tem segmentu ne sodelujejo. Glavna dejavnost pri njihovi ponudbi je nakup in prodaja že izdanih vrednostnih papirjev oz. delnic.
- OTC borza. Glavni udeleženci so osebe, ki izpolnjujejo naročila strank za nakup/prodajo vrednostnih papirjev in posredniki pri sklepanju poslov. Transakcije se najpogosteje izvajajo preko spleta.
Vsak segment trga je urejen z državo in zakonodajo ter ima določeno mero transparentnosti in infrastrukture. Razvit in odprt borzni trg priča o močnem in stabilnem gospodarstvu države, omogoča privabljanje tujih vlagateljev in kakovosten razvoj lokalnih podjetij.
Udeleženci borze
Udeleženci na borzi so lahko tako fizične kot tudi pravne osebe.
Izdajatelji so podjetja, ki izdajajo in prodajajo svoje vrednostne papirje oz. delnice.
Vlagatelji so podjetja ali posamezniki, ki kupujejo vrednostne papirje.
Udeleženci na trgu so posredniki (sklepajo posle v imenu vlagateljev), banke, trgovci (izvajajo posle v svojem imenu in na lastne stroške) in družbe za upravljanje. Posamezniki lahko postanejo udeleženci na borzi po opravljenem certifikatu po katerem lahko opravljajo posle z določeno vrsto vrednostnih papirjev oz. delnice.
Obstajajo tudi organizacije, ki vodijo register vseh lastnikov vrednostnih papirjev in organizacij, opravljajo storitve shranjevanja potrdil o vrednostnih papirjih ter opravljajo storitve posredovanja med izdajatelji in vlagatelji.
Seveda obstaja tudi regulator, ki rešuje spore in nadzoruje delo borz. Najpogosteje je to centralna banka države. Vključenost prebivalstva v investicijski proces je vsako leto večja. Na primer, v Združenih državah Amerike več kot 50 % prebivalstva že ima sredstva v obliki vrednostnih papirjev oz. delnic.
Zakaj je borza tako privlačna?
Vlaganje v vrednostne papirje postaja vse obsežnejše. Zakaj se to zgodi? Predhodno borza ni bila na voljo vsakomur izmed nas. V resnici borza deluje na principu prodaje in nakupa delnic različnih podjetij ter tako pridobivanje dobička.
Bistvo dela na borzah najbolje razloži dobro znano pravilo »kupuj ceneje, prodaj dražje«. Zdaj skoraj vsak, ki želi imeti dostop do trgovanja na borzah, je za mnoge postal pomemben vir dohodka in zaslužka. Skozi borze se stekajo milijoni dolarjev prometa, kar vpliva ne le na ceno finančnih instrumentov, ampak tudi na gospodarstvo mnogih držav. Poleg tega se naložbe v vrednostne papirje štejejo za bolj odporne na finančne krize, zato lahko podjetja rešijo pred tveganji.
Mednarodni delniški trg je občutljiv na gospodarske in politične spremembe v razvitih državah. Zato, več informacij, kot ima vsak od njegovih udeležencev, večja je verjetnost, da bo sklenil donosen posel. Na splošno trg ponuja veliko možnosti za donosne naložbe in pridobivanje finančnih koristi. Glavna stvar je natančno razumeti vse nianse.